Za hrano imata, vse drugo je luksuz. Na prastarem jugu jim je znova odpovedala zavora. Pogovarjata se, da je že skrajni čas, da poiščeta mehanika, ki jo bo znal dobro popraviti. »Za pot do Segedina porabim toliko bencina, kot stane avtobusna vozovnica, zato se mi izplača iti s svojim avtomobilom,« pravi Adrijana. Liter stane 48 dinarjev. Pred nekaj leti je bilo drugače. V Vojvodini ni bilo bencina in ljudje so potovali s kolesi. Petdeset in celo petinsedemdeset kilometrov so premagovali tudi z Rogovimi poniji. In čeprav je zdaj bencina dovolj, marsikoga, ki je bil leto za letom vajen, da mora z njim varčevati, še vedno stisne v želodcu, če se dvakrat v enem dnevu odpravi iz vasi v bližnje mesto. Občutek ima, da si takšnega razkošja pač ne more privoščiti.