Sobota po pogrebu. Skrbno pazijo na ogenj v pečeh v kuhinji in kopalnici. Stara mati mesi kruh, okna v kuhinji so zaprta, toplota gorečih polen ji orosi čelo, testo vzhaja, če je dovolj toplo, kuhinja je čista, le posip bele moke leži na robovih polivinilastega prta s cvetnim vzorcem kakor suhi sneg sredi poletja, ki je pobelil cvetoče vrtove, v gube na rokah se ji lepi testo, ki ga gnete z gibčnimi dlanmi. Okno kopalnice je orošeno zaradi pare, da lahko nanj rišejo smešne obraze kakor pozimi mraz ledene rože. Vstajajo in sedajo v banjo polno vode, ki pljuska čez rob in steče v odtok pod lesenim podestom. Otroci se kopajo po dva in dva, da se vsi zvrstijo do večera, nato je na vrsti stara mati, ki je že pospravila kuhinjo in pokrila kruh v shrambi, zvečer, ko nakrmi in pomolze živino, se okopa še mama, ki bo šla k prvi nedeljski maši, zaspančki pa k drugi. Naložila je še par polen v peč v kopalnici, da je postalo vroče kakor v savni, kjer ni bila še nikoli, odprla vročo vodo, ki je hrumeče drla v banjo, odložila oblačila, dišeča po hlevu, na obešalnik na vratih, z roko obrisala orošeno ogledalo in pogledala svoj okrogel obraz. Nejasna slika jo je spominjala na jutranjo meglico pred dvajsetimi leti, ko jo je od maše na poti domov prvič ogovoril in jo spremil do zadnjega ovinka pred hišo, da ga njeni domači niso videli, čez mesec dni pa je že sedel z njimi za isto mizo. Njena koža je bila še vedno gladka, le nekoliko bolj polna je bila kot takrat, imela je zagorelo čisto polt, kakor da bi bila napudrana, in žalost je sedla na njen obraz, ko se je ozrla na svoje bele prsi. Ulegla se je v banjo, polno vode, skozi katero je bilo njeno telo videti prosojno kakor Venerino, ko vstaja iz morske pene. Kopala se je sama, do zdaj sta se vedno skupaj z možem, sama v kopalni kadi je bilo razkošje, ki si ga ni želela. Zaprla je oči, z roko stisnila nosnici in se za trenutek potopila pod gladino očiščenja. Našamponirala si je lase, vstala in se s trdim milom namilila po telesu ter se temeljito zdrgnila po pregibih, kamor se je zatekel vonj delovnih dni, da ga je nadomestil vonj mila. Spet se je potopila pod vodo, da si je sprala milnico in šampon s telesa, nato pa odmašila banjo in opazovala vrtinec odtekajoče vode. Vstala je in se obrisala z grobo brisačo, ki je njeno bledo kožo obarvala rožnato. Oblekla je sveže belo perilo in spalno srajco ter odšla v spalnico. Široka dvojna postelja je zavzemala večji del prostora, nad njo je na steni visela njuna poročna slika, na vsaki strani postelje nočna omarica z lučko, na koncu postelje miza z dvema stoloma, na mizi vaza z nageljni iz papirja, ob steni tridelna omara in ob drugi steni psiha. Zlezla je pod odejo, spalna srajca ji je zdrsnila nad kolena in sveža hladna posteljnina je zbadala voljno kožo nog. Nihče ni legel na napeto belo rjuho poleg nje in je prižel k sebi.