Zakaj mi pripoveduješ ta bulšit? sem zavpil. Usta sem imel še vedno suha, vendar sem zdaj čutil, da imam polno glavo krvi, razen tega pa me je začelo neznosno stiskati v želodcu. Ni mi bilo čisto jasno, kaj se dogaja z mojim telesom, očitno se je nameravalo spuntati. In čisto jasno je bilo, da je za to čudno, zame čisto novo stanje kriva ona, ta krava, ki mi govori te stvari po telefonu. Kako si upa? Prav, saj je bilo vse tisto, kar je rekla o nama, res, ampak tega ji ne bi bilo povedati na tak način. Ne po telefonu. Ne bi ji bilo treba moje glavne emocionalne zveze zadnjega leta in pol označevati z besedo kurc. Saj ni bilo tako grozno. Jaz sem se imel v tem odnosu kar v redu. Poslušaj, sem rekel, še vedno razburjen, ampak z malo bolj obvladanim glasom. Če se mi vsaj ne bi tako neznansko tresel. Se bova o tem pogovorila kdaj drugič, sem rekel in se še sam čudil nenavadnosti tega predloga. Drugič? Kdaj? Naslednji teden? Ne bi bilo treba te stvari razčistiti zdaj? Pravzaprav ne. Pravzaprav ti je vseeno, si pozabil? Pravzaprav mi je vseeno, sem rekel.