Kot pojasnjuje vodja projekta dr. Jordan Berginc , trenutno pripravljajo zbirko podatkov o podjetjih, v kateri bo predvidoma od 1500 do 2000 podjetij, ki jih zanima poslovno sodelovanje s podjetji v domovini. Od kod zamisel za projekt Poskusi poslovnega povezovanja slovenskih podjetnikov iz Slovenije in tujine niso novost, le pomembnejšega dogajanja na tem področju ni bilo. Kot pravi dr. Berginc, so ga k spodbujanju povezovanja Slovencev po svetu napeljala tudi strokovna potovanja po svetu, med katerimi je imel stike z izseljenci. Prav ti so poudarjali potrebo in željo po krepitvi poslovnega in znanstvenega sodelovanja in dogajanja na tem področju. Z zamislijo se je strinjala ministrica mag. Zdenka Kovač , ki je tudi izrazila željo po uresničenju podobnega projekta. Najprej so izvedli manjšo raziskavo, v katero so vključili 1200 elektronskih naslovov Slovencev iz tujine. Izsledki raziskave so pokazali željo po povezovanju in sodelovanju. Udeleženci raziskave so navajali zelo različne razloge - prenašanje tehnologije, pomoč pri ustanovitvi tehnološkega parka za diasporo, ustanavljanje zasebnih visokih ali podiplomskih šol, naložbe v turistične zmogljivosti Slovenije in drugo. Berginc pravi, da imajo podjetniki iz tujine veliko zamisli prav za področja, ki v Sloveniji še niso razvita , kar pomeni, da nekateri med njimi natančno sledijo razvoju podjetij oziroma drobnega gospodarstva v Sloveniji. Strategijo in vizijo projekta je vlada že potrdila v začetku leta 2004. Projektne dejavnosti Znotraj projekta so določili vrsto dejavnosti, ki bodo prispevale k lažjemu povezovanju Slovencev podjetnikov v »globalni vasi«: 1. Virtualna poslovna Slovenija Projekt vključuje vzpostavitev poslovne pisarne in interaktivnega portala. V informacijski pisarni bodo ponujali iskanje možnih partnerjev, informacijsko podporo pri razvijanju poslovnega sodelovanja, povezovanje z območnimi razvojnimi agencijami in drugimi lokalnimi središči za iskanje priložnosti na lokalni ravni, vključevanje v zbirke podatkov ponudb in povpraševanja, usmerjanje slovenskih podjetij na trge, kjer živijo slovenske skupnosti, medijsko promocijo uspešnih zgledov povezovanja, spodbujanje znanstvenega in raziskovalnega sodelovanja in drugo. 2. Razvojno-poslovni svet za Slovence iz tujine Ustanovila ga je vlada kot posvetovalno telo, sestavljajo pa ga domači gospodarski subjekti, gospodarske zbornice Slovencev iz tujine (največ iz prestolnic, kjer živijo slovenske skupnosti, kot so Toronto, Cleveland, Buenos Aires, Melbourne ...), uspešni slovenski podjetniki in častni konzuli, ki že več let pomagajo razvijati in spodbujati poslovno sodelovanje med slovenskimi podjetniki iz Slovenije in tujine. 3. Poslovna srečanja Prvo srečanje je bilo letos konec julija, pripravljajo pa že naslednje za prihodnje leto. 4. Poslovna zbirka Cilj je pospešitev ponudbe medsebojnega sodelovanja in poslovanja, da bodo Slovenci iz tujine lahko izvedeli, kateri podjetniki delujejo v posameznih državah. Trenutno imajo na voljo naslove Slovencev iz 32 držav. 5. Prvi slovenski virtualni poslovni inkubator Gre za zamisel slovenskih strokovnjakov, ki delujejo v Silicijevi dolini v Kaliforniji (ZDA). Pravijo, da je veliko povpraševanja po njihovih storitvah, ki bi ga z veseljem delili s slovenskimi strokovnjaki po vsem svetu, zato želijo sodelovati z njimi, kar bi omogočilo dopolnjevanje tehnologij. Virtualni poslovni inkubator je izziv, pri katerem ne pričakujejo pomoči države, temveč želijo z njim predvsem pomagati pri promoviranju znanstvenoraziskovalnih projektov, da bi se vključilo čim več domačih ustanov, razvojnikov in podjetnikov. V tujini sta zgleda Finska in Španija, ki veliko vlagata v razvoj podjetniških inkubatorjev. 6. Borza ponudb in povpraševanja V načrtu je tudi več znanstvenoraziskovalnih projektov, ki jih bodo ponujali Slovenci iz tujine in domači znanstveniki. 7. Izmenjava študentov Prihodnje leto si bodo prizadevali za prvo izmenjavo študentov poslovnih šol tretjega in četrtega letnika ter absolventov, da bi uspešni podjetniki iz tujine med počitnicami povabili nekaj slovenskih študentov v svoja podjetja in obratno. 8. Tehnološki park za diasporo Najbolj znan je indijski tehnološki park, iz katerega je nastala druga Silicijeva dolina na svetu. Indijska vlada je razvoj spodbujala na različne načine, da bi se izseljeni znanstveniki vrnili. Nasprotno pa v Sloveniji za vrnitev izseljenih znanstvenikov ni bilo narejeno nič. Kot pravi dr. Berginc, se po eni strani zavedamo, da dodano vrednost pomeni znanje, po drugi stani pa se zdi, kot da se ga otepamo, in tu nastane težava. Dober zgled je lahko Irska , ki je razvila zgleden program za svojo diasporo, s katerim se ukvarja že od leta 1970. Država oblikuje številne programe za spodbujanje povezovanja z različnimi ciljnimi skupinami, tudi izmenjavo študentov. Na njihovem zunanjem ministrstvu so dostopni programi posebej za diasporo. Tako so začeli načrtno spodbujati tudi projekt Greenfield (irelandgenealogyprojects.rootsweb.com) in številne naložbe. Tudi Hrvaška uspešno spodbuja povezovanje z izseljenci, kar je v državno blagajno prispevalo kar dve milijardi dolarjev. Tehnološke parke za diaspore imajo tudi Ukrajinci, Izraelci in Kitajci. Berginc poudarja, da se z diasporo splača ohranjati stike, pa naj bo velika ali majhna. Koristi projekta Največ koristi bodo imela sodelujoča podjetja. Nastajali bodo nova delovna mesta in nove prodajne vrednosti, kar bo prineslo več davkov za državo in tudi več znanja. Domača podjetja si bodo pomagala do lažjega in mednarodnega in globalnega preboja. Hkrati pa dr. Berginc poudarja, da je projekt ustrezna podpora pri nastajanju virtualne poslovne mreže po vsem svetu, v katero se bodo vključevali vsi, ki se jim bo zdelo medsebojno sodelovanje koristno. Slovenija je med redkimi razvitimi državami, ki še nima razvite gospodarske mreže po vsem svetu, zato so nam po mnenju Berginca Avstrijci, Italijani in Nemci pri tem lahko za vzgled. Kaj o Sloveniji menijo podjetniki izseljenci? Po njihovem mnenju je Slovenija še vedno preveč birokratska in zaprta država: težave imajo pri ustanavljanju podjetij, pridobivanju informacij in dovoljenj za opravljanje navadnih storitvenih dejavnosti, priznavanju visokošolske izobrazbe, obveznem včlanjevanju v gospodarske zbornice in drugem.