Poglavitni vzrok za izseljevanje je bila želja po dobrem in hitrem zaslužku, ki bi ljudem omogočila, da bi se kmalu vrnili domov in začeli z novim in boljšim gospodarjenjem. Zato so bili v novem okolju, tudi zato, ker niso imeli strokovne izobrazbe, pripravljeni prijeti tudi za najtežja dela v rudnikih. Nekateri so uspeli v ameriškem poslovnem življenju in se širše uveljavili. al se načrti mnogim niso izšli in so ostali tam za vedno. Nekateri so za seboj potegnili tudi svoje bližnje, si doma poiskali neveste in ostali v tesni zvezi z domačimi kraji. Njihova denarna pomoč svojcem v domovini je bila zlasti v kriznih razmerah izjemno pomembna. Svojo narodno identiteto so skušali ohranjati tam, kjer so bili gosteje naseljeni, z različnimi narodnimi društvi. Zato lahko govorimo celo o izseljenski kulturi. Imeli so lastna pevska, dramska, godbena in športna društva. Za medsebojno pomoč v stiski in bolezni so ustanavljali narodne podporne enote. Kot osrednje mesto ameriških Slovencev se je uveljavil Cleveland. Zelo pomembna je bila tudi pomoč katoliške cerkve, ki jim je iz domačih krajev pošiljala duhovnike, ki so organizirali dopolnilno izobraževanje v slovenskem jeziku in karitativno dejavnost. Za stike z izseljenci so doma ustanovili celo posebno Rafaelovo družbo.