Resnično popularni so tisti programi, ki jih na domačem računalniku uporabljata celo vaša mati in oča (v primeru starosti 30+ zamenjaj z žena). Word, Internet Explorer, pasjansa - in po novem Messenger. Tako kot so pet let tega začeli pohod prenosni telefoni, brez katerega danes ni več osebe, ki vzdržuje stik s civilizacijo vsaj toliko kot človeška ribica, je zdaj čas nove revolucije v komuniciranju. Sporočilniki, aplikacije za neposredno, takojšnje spletno izmenjevanje sporočil, se iz omejene skupine špeglastih računalničarjev, ki jim je tipkanje itak edini način socializiranja s sebi podobnimi, namreč širijo v domeno hišne vsakdanjosti tipa telefon, daljinec in straniščna školjka. V par mesecih so se na mojem seznamu kontaktov recimo znašli vsemogoči znanci in neznanci. Mama in fotr iz službe po sporočilniku preverjata, kaj sem jedel za kosilo, z bivšimi sošolci se dogovarjamo za skupinsko kruljenje na Rammsteinih, Febo mi grozi z zasekamožem in hemeroidi, če nemudoma ne oddam članka, in za nameček vsake toliko časa, ko je v Koreji dan ter v Sloveniji noč, rečem kakšni tamkajšnji kolegici annjong hasejo. Da ne omenjam naključnega Španca ali Američanke, ki me vabita na partijo pasjanse in ogled žolčnih kamnov po spletni kameri.