Dolgo je veljal za zagrizenega samca in v slogu samskega moškega je opremljena tudi njegova hiša na Dedinju. »Pravzaprav ne potrebujem drugega kot posteljo in kitaro, pa še ta je zdaj v popravilu. Kot vse druge živali se tudi človek prilagodi vsemu,« Goran komentira to, da je njegov dom na Dedinju opremljen le z velikim rdečim kanapejem iz časov turške zgodovine, mizo, na kateri je velik pisan šopek, v kleti pa naprava za dvigovanje uteži in zavidljiva zbirka vin z vsega sveta, pa tudi iz Zagorja, kjer ima vinograd, ki ga je podedoval po očetu. Na steni ena slika, police so prazne, kot da bi se bal spominov. »Veš, da nimam niti ene slike iz svojega otroštva.« Iz stanovanja v Sarajevu so mu odnesli dragocene matrice neobjavljenih pesmi Bijelega dugmeta, vse albume, skice z jadranja in tudi videokaseto, na kateri Goran prakticira žgečkljive figurae veneris. »Saj nisem nikoli rekel, da sem svetnik. Rad imam ženske in seks je najbolj naravna stvar na svetu. Prav na živce mi gredo ljudje, ki stišajo glas, ko se pogovarjajo o tem.« In kako gre v njegov koncept življenja družina? »Mislim, da to, da je par neprestano skupaj, ubija zakon. Midva z ženo se dobivava na sestankih in pač tako funkcionirava.« Ko govori o svojih dveh hčerkah, se mu zaiskrijo oči: »Mene ni nihče naučil, kako razložiti otroku, da ni bogvekaj, če je njegov oče znana osebnost. Starejšo, Emo, ki ima zdaj sedem let, zaradi tega, ker se malo vidiva, rahlo grabi panika. Mislim, da se bova v kratkem morala usesti in se o tem resno pogovoriti,« pravi. Ravno v tem trenutku mu Ema pošlje SMS in Goran takoj odgovori.