poraščeni greben Glav, zgoraj se v vsej mogočnosti košati Visoka Ponca, na desni pa se vrsti razposajen niz stolpastih vršičev, med katerimi se skriva cilj ture. Steza zavije levo gor na sedelce, kjer se h glavnemu masivu pripenja greben Glav in če stopiš na najvišjo (1760 m, na zemljevidih napačno označena kot Ovčja stran), ki je prav blizu, te bo med macesni nemara obšla želja, da je za tisti dan dovolj. Steza na Malo Ponco pa se odcepi v desno tik pod sedlom in začuden opaziš tu in tam staro markacijo. Prebiješ se skoz rušje, nato pa prekoračiš prostrane meli Zgornjega Grunta. Pristop na škrbino Vratica, 1844 m, pelje po strmi grapi od desne. Dosegel si glavni greben in državno mejo; kot bi zadonele orgle, se poženejo do neba velikani nad Mangartsko dolino. Če hočeš splezati na Malo Ponco, moraš napraviti prekršek, kajti pristop pelje po italijanski strani. Sestopiš približno 20 metrov, nato pa slediš ostankom steze, ki se ovije desno okrog izpostavljenega roba v grapo, ta pa v strmem brezpotnem vzponu pripelje na škrbino med vršnima stolpoma. Desni je za kak meter višji, 1925 m. Ker pa je pristop zaradi strme, krušljive pečine zahteven, spleza večina na levega; nanj se pne stezica med rušjem. Ostri vrh nudi vse razkošje visokih gora, dasi seže velikanom le do bokov. SESTOP: Na sedlo nad Glavami sestopiš po isti smeri, od tod pa priporočam zanimiv sestop po stari pastirski stezi v Tamar. Obrneš se desno in sestopiš v samotno krnico Ovčja stran. Komaj vidna stezica se vije med macesni, spodaj pa zavije desno čez globel in se priključi lovski poti, ki je pripeljala semkaj iz doline ob grapi Mokrega potoka. Ubereš jo desno in v zložnem vzponu obkrožiš gozdnati hrbet pod slikovitimi stolpi (Turnči). Kasneje se stezica spušča skoz bukovje, nato pa preide v strm, slikovit svet macesnov, rušja in pečin. Na veliki skali spet opaziš znak PP, nato pa se znajdeš na razglednem robu, kjer stopijo predte planiški prvaki (pa ne skakalski). Na koncu napravi steza serpentino (ne pusti se zapeljati shojeni bližnjici nad njo!), nato pa preči široko gruščnato grapo. Na drugi strani lahko poiščeš njene borne ostanke, ki olajšajo prehod skoz rušje na prostrane meli Siljevca. Tu pa kar naravnost dol v smeri koče. Na blagodejni tamarski jasi boš spet ulovil sapo. Do izhodišča te čaka še pol ure hoda.NAJPRIMERNEJŠI ČAS: Še ena jesenska!TEŽAVNOST: Tura terja spretnost v orientiranju, na vršnih skalah pa izurjen korak brezpotnika. Orientacijske zanke so bolj zapletene na opisanem sestopu; če se jim ne čutiš doraslega, priporočam sestop po smeri vzpona. Manj izurjeni naj turo zaključi na najvišji Glavi, 1760 m, kar čez in čez zadostuje za lepo gorniško doživetje. V nasprotni smeri, kot je opisana, ture ne priporočam.DOLŽINA TURE: Planica-vrh Glav 2 uri