Svoje kuharske talente sem odkril pred dvajsetimi leti, malo nalašč in malo slučajno, ko sem delal na BBC v Londonu. Slovenci imamo predsodek in predstavo o Angliji, moram pa reči, da se tam najboljše je in najboljše pije. Gre za podoben predsodek kot pri tisti sloviti londonski megli. V dvajsetih letih sem tam videl manj megle kot tu v dvajsetih letih. V petdesetih letih je bila Temza res tako umazana, da so stari ljudje z astmo, ki so Živeli ob njej, umirali, ker se je iz nje valil Žveplovodik in je bila to mrtva reka. Ko so jo očistili, naredili čistilne naprave, jezove, prepovedali vsa individualna kurišča, je postala Temza tako čista, da so se pojavile teŽave s kormorani, ki gnezdijo pod mostovi in plenijo losose. Sredi Londona! Ko tukaj čvekajo, da se Vipava ne da sčistiti, pa Ljubljanica, bi jih vse trikrat okrog ušes. Isto velja za Ren. Ren lahko danes piješ, pa ne boš umrl. Za Ljubljanico pa nisem čisto ziher. No, in je bila tam ena televizijska debata, na kateri so sodelovali neki gospodje, ki so potoŽili, da ne znajo kuhati, pa so spraševali, kako bi se naučili. In ga je pogledal tam en kuhar in vprašal: "A znate brati? No, če znate brati, boste znali kuhati." Jaz sem si to zapomnil in potem nekoč pri nekem nakupu naletel na tako čisto majhno knjiŽico z naslovom Cooking for one. Bila je super, sicer v tistih njihovih merah, unčah ipd., ampak je bilo za enega in sem potem v trgovinah našel tudi sestavine za kuho, pakirane za enega. Če sem hotel nekaj narediti s fiŽolom, recimo čili con carne, mi ni bilo treba kupiti treh kilogramov fiŽola. Lepo je pisalo: "A can of eight and a quoter ounces ..." In sem se počasi naučil kuhati, čeprav še zmeraj napravim kakšno pizdarijo. Bom povedal zadnjo. Zadnjič enkrat sem stepal jajca za neki kolač in so bila čvrsta, jasno, kmečka, od soseda. In jih stepam, se matram, potem se pa spomnim in uporabim šnops, ki sem ga itak mislil dodati. In super, zmešam, spečem, vse super, samo kolač mi je razpadel, ker se je šnops predčasno vmešal.