Po gozdnem kolovozu mimo njenih razvalin pa medtem veselo hiti življenje: mladi v avtomobilih ob koncu tedna iščejo gozdne jase, na katerih bi si pričarali popoldanski piknik, gobarji kdaj pa kdaj zaidejo na gozdno pot. Podrtija nikogar ne zanima, tudi starka v njej ne, nikogar razen Nevenke, žene in matere dveh sinov. Nevenka se ne spomni, kdaj ji je ta starka prirasla k srcu: "Vem samo, da me boli njeno trpljenje, ki ga prenaša brez tarnanja ali obsojanja. Ponoči pogosto tuhtam, kako bi jo spravila pod toplo in suho streho. Njeno bivališče še za žival ni dobro. Sedaj se podirata tudi hlev in drvarnica, streha pušča, stene pokajo. Če bo morala še eno zimo prezimiti tu, bo zmrznila!"

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Po po predlog; mestnik
gozdnem gozden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
kolovozu kolovoz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
mimo mimo predlog; rodilnik
njenih njen svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, rodilnik, ednina, ženski spol svojine
razvalin razvalina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
pa pa priredni veznik
medtem medtem splošni prislov; nedoločena stopnja
veselo veselo splošni prislov; nedoločena stopnja
hiti hiteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
življenje življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
mladi mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
avtomobilih avtomobil samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ob ob predlog; mestnik
koncu konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
tedna teden samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
iščejo iskati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
gozdne gozden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
jase jasa samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
na na predlog; mestnik
katerih kateri vprašalni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
pričarali pričarati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
popoldanski popoldanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
piknik piknik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
gobarji gobar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
zaidejo zaiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
gozdno gozden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
pot pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Podrtija podrtija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
nikogar nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
zanima zanimati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
starka starka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
njej on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, mestnik
ne ne členek
nikogar nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
razen razen predlog; rodilnik
Nevenke Nevenka samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
žene žena samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
matere mati samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
dveh dva glavni števnik; besedni zapis, moški spol, dvojina, rodilnik
sinov sin samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, rodilnik
Nevenka Nevenka samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
spomni spomniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
starka starka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
prirasla prirasti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
k k predlog; dajalnik
srcu srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
Vem vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
samo samo členek
da da podredni veznik
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
boli boleti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
njeno njen svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, ednina, ženski spol svojine
trpljenje trpljenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
prenaša prenašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
brez brez predlog; rodilnik
tarnanja tarnanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
obsojanja obsojanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Ponoči ponoči splošni prislov; nedoločena stopnja
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
tuhtam tuhtati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
spravila spraviti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
pod pod predlog; tožilnik
toplo topel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
suho suh splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
streho streha samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Njeno njen svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, tožilnik, ednina, ženski spol svojine
bivališče bivališče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
še še členek
za za predlog; tožilnik
žival žival samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
Sedaj sedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
podirata podirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
tudi tudi členek
hlev hlev samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
drvarnica drvarnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
streha streha samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pušča puščati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
stene stena samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
pokajo pokati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Če če podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
morala morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
še še členek
eno en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
zimo zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
prezimiti prezimiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zmrznila zmrzniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar