Na življenje v zahodni Nemčiji se nekako nikoli ni čisto navadil. Ko je prebegnil, ni bil izučen za noben poklic, ki bi ga tedaj potrebovali (prej je bil pastir). Nekaj časa je delal kot pomočnik v bolnišnici, nato pa v tovarni brezalkoholnih pijač. Dolgo je živel v strahu, da bo vzhodnonemška tajna policija nekega dne prišla ponj. Kasneje se je oženil, se preselil v Kipfenberg na Bavarsko in dobil delo v Audijevi tovarni avtomobilov. Zapil se je, vendar je alkohol premagal in postal popoln abstinent. Z eno nogo je bil vedno na vzhodu, čeprav se tja ni vrnil do leta 1989, ko je padel Berlinski zid. Povečano sliko svojega bega si je pritrdil na steno nad posteljo: »Nočem pozabiti,« je govoril. Pred nekaj dnevi si je vzel življenje - menda zaradi družinskih težav. Star je bil 56 let.