Kisla votlina. Tako obdelani grižljaj nato potuje po požiralniku do želodca, ki je gosto nagubana mišičasta tvorba z volumnom približno 1,5 litra. Tudi v želodcu deluje encim amilaza, želodčna vsebina pa se zaradi nizkega pH v želodcu nakisa. Prav zaradi želodčne kisline, ki jo izločajo trije tipi celic v steni želodca, je ta obdana s hidrogenkarbonatno sluzasto snovjo, ki tkivo varuje pred jedkostjo same kisline. Želodčna kislina, ki vsebuje največ klorovodikove kisline, ima tudi vlogo aktivatorja encima pepsina, ki cepi beljakovine na manjše proteinske enote. V steni želodca se tvori tudi intrinzični faktor, ki je nujen za resorpcijo vitamina B12 v ileumu. Ker bi se želodčna vsebina precej težko sama od sebe izlila v dvanajstnik, za to poskrbi želodčna peristaltika, ki mešanico hrane in izločkov stene želodca temeljito premeša in v pravem trenutku pritisne na zapiralo, ki ločuje želodec od dvanajstnika. V tem so razmere povsem drugačne kot v želodcu, saj je pH njegovih izločkov bazičen, vsebina, ki pripotuje iz želodca, pa se zaradi kemičnih vplivov žolča in sekretov iz pankreasa naalkali. Sama prebava, torej mehansko-kemična obdelava, se tukaj konča, začne pa se presnovni del.