izpite steklenice piva. Nedvomno jih je plačala ženska in s tem kupila nedeljeno strinjanje obeh zajedavcev. Ni mi preostalo drugega, kot da se jim pridružim. Zbral sem se, uprl pogled v točko na kukajoči Pesnikovi pleši, odrinil stol in stekel do njihove mize, preden bi me omotica vrgla po tleh. Sunkovito sem odmaknil stol in sedel. Pokrpal sem sliko in prestregel osupel pogled ženske in še dokaj prijazna pogleda Hipuzla in Pesnika. Kot da bi jima bilo vseeno, ker jima hodim v zelje. Pička je torej polna denarja. Vsi trije ga bomo lahko pili cel večer na njen račun. „Ja, kaj je s tabo?” me je vprašala. Pogledal sem jo v oči. Ni mi bila všeč. Delovala je zabuhlo, bolje rečeno, napihnjeno. „Pivo bi.” Dobil sem ga. Čutil sem ledeno tekočino vso dolgo pot po požiralniku. Pljusk ob stene želodca. Komaj sem zadržal bruhanje in se predal počasnemu srkanju. Ženska je govorila in govorila. Namesto besed so ji iz ust prihajali baloni. Rekla je: „Blablabla.” Hipuzl je rekel: „Transcendenca.” Pesnik je rekel: „Poezija.” Novo kolo. Spet ona: „Blablabla.” In tako naprej. V neskončnost. Vsi skupaj: „Blablablablatranscendencablablablablapoezijablablablanirvanablablablablablabla ...” Vrteli so se in rajali. Hipuzl in Pesnik, zadovoljna zaradi brezplačne pijače, bi kimala tudi samemu hudiču. Ona, precej mlajša od nas treh, je bila opita od veljave, ki si jo je kupila. Ni bila vajena denarja. Od nekod ji je kapnilo malce več cvenka. Mogoče ga je ukradla. Vseeno. Jutri ga že ne bo več. Uživala je v svoji vlogi. Kimali smo ji kot ovčke. Nenadoma se mi je vse skupaj priskutilo. Pijan sem bil po enem kozarcu. Posledica tridnevnega posta. Razmišljal sem o prostituiranju za vsakdanjo pijačo. Nobene razlike ni med tem in med nastavljanjem na ulici. Oboje je navadno kurbanje. Poskušal sem se zbrati, da bi mi prišla do zavesti tema pogovora. „Tako usranega filma še nisem videla.” „Nobene meditativnosti ni bilo zraven.” „Pa poezije,” je dodal drugi odmev. Spet ona: „Govnarski film.” Odmeva nista bistveno razširila njenih ugotovitev. „Brezveznik, ta Polanski,” je začela nov krog. Govorila je o filmu Tess. Stegnil sem spodnjo čeljust naprej. Napravil velik prostor v ustih za odebelitev glasu. Rad imam base. „Feeej, pojma nimaš o pojmu,” sem ji zabrusil tako sovražno, da jo je kar zasukalo k meni. Prej me sploh ni opazila. Štela me je za zunanjega člana njene