Kakor koli že, arheologi so v Egiptu našli umetno steklo iz časa približno 2500 pr. n. š. To so drobne, modrozelene steklene jagode, ki so -- skupaj z lapisom lazuli in turkizom -- skoraj gotovo služile pri izdelavi nakita. Njihova barva je že prava za takšno rabo (v Egiptu je modra barva vode simbolizirala srečo in rodnost) -- in cena prav tako. Danes steklene jagode seveda podcenjujemo in v njih vidimo cenen nadomestek za bolj imenitno drago kamenje ali zlato. Toda v starem svetu je bilo steklo še célo tisočletje po odkritju enako redko kot vse tisto, kar naj bi po našem mnenju nadomestilo. Redko in drago; Job se glede njegove cene nikakor ni motil. Egipčanska najdba se zdi posebno zanimiva tudi zaradi tega, ker so okrasne steklene jagode ostale prav do danes iskan, če že ne tudi drag steklarski izdelek. Zato ni nobeno naključje, da so tudi najstarejši na naših tleh izkopani steklarski izdelek prav jagode. Našli so jih v grobovih iz 6. stol. pr. n. š., ogledamo pa si jih lahko v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Od egipčanskih steklenih jagod je morda še 100 let starejša zelena steklena palica, ki so jo našli v razvalinah babilonske Ešnunme. Kos modrega stekla iz prav tako babilonskega Eriduja pa je gotovo nastal pred letom 2200 pr. n. š.. Vse tri najdbe se imenitno skladajo s teorijo o lončarskem izvoru steklarstva, saj so prav v Medrečju in Egiptu kakih 500 let pred iznajdbo stekla začeli uporabljati lončeno posodo.