PREDIGRA. Ko sva se odpravila na lov za oklepno enoto dvanajstih lahkih oklepnikov in petih kamionov, ki se je iz Karlovca prebijala po magistralni cesti Zagreb-Ljubljana, sva se med čakanjem na bencinski črpalki že zbala, da bo ta odhrumela mimo, še preden si bova priborila poln rezervar goriva. Vendar so naju še nedotaknjene barikade, do Medvedjeka sva naštela štiri, prepričale, da je federalna vojska še daleč od svojega cilja. Cesta je bila prazna, nobenih kolon, ki so za Dolenjko tako značilne. Potem pa nenadoma, dobrih dvajset kilometrov pred Trebnjem, skoraj trčiva v konvoj stoječih tovornjakov. Mislila sva, da gre za rutinsko kontrolo in sva hotela izkoristiti statusni privilegij: novinarsko izkaznico. Odslalomirala sva do začetka vrste, takrat dolge kakšnih pet kilometrov, kjer se je izkazalo, da vsa stvar le ni tako rutinske narave. Pod zaselkom Medvedjek sta na oklepnike čakali dve toni dinamita v kartonskih škatlah, raztegnjenih po vsej širini dvopasovnice, kot da bi kak nesrečen prevoznik izgubil svoj tovor. Teritorialec »na obezbeđenju« naju je skušal prepričati, da je tu konec najine ekskurzije in da se do Novega mesta nikakor ne da priti.