Nič kaj pa ni ne pametno, ne higienično in ne prijazno do davkoplačevalcev in volivcev, če si poslanci napišejo prav posebne in dodatne, tudi čudaške privilegije. To se je pravkar zgodilo v našem državnem zboru. Sedeže štirih poslancev, ki so odšli v Bruselj, so zasedli tako imenovani nadomestni poslanci. Tako pač je po predpisih, ker mora biti državni zbor kompleten za vsak primer, če bi moral tudi med počitnicami in do novih volitev še kdaj zasedati. Naši štirje nadomestni poslanci bodo svojo navidezno funkcijo opravljali tri mesece in dobivali poslansko plačo. Ker pa so se odpovedali svojim prejšnjim zaposlitvam, tudi to ni nič grešnega. Zanimiveje je, da bodo po preteku teh treh mesecev lahko še eno leto iz državnih jaslih dobivali nadomestilo za delo, ki ga praktično ne bodo imeli. Pa tudi če bi se vmes državni zbor sestal in bi morali enkrat dvigniti roke, si takšnega denarnega in statusnega privilegija ne zaslužijo. Pri tem ni pomembno, kako se nadomestni poslanci pišejo in kdo so, gre za načelno vprašanje in za dejstvo, da to ni spodobno. Z zakonom o poslancih bi to v nebo vpijočo zadevo lahko zanesljivo primerneje uredili, če bi seveda bila takšna tudi večinska poslanska volja, pa ni!