Starodavne civilizacije so levi breg Idrijce spremenile v velikansko nekropolo. Odkopali so že več kot sedem tisoč grobov. Na prelomu 19. in 20. stoletja so jo raziskovali tujci, za časa žolte monarhije in Italije zlasti arheologa Szombathy in Marchesetti. Njuno delo, katerega sad so zbirke, ki jih hranijo na Dunaju in v Trstu, je v sedemdesetih letih nadaljeval novogoriški arheolog Drago Svoljšak. Ta zdaj izroča raziskovanje mlademu Mlinarju, ki ognjeni krst samostojnega dela doživlja prav te dni na grobišču tik ob jezeru. Ob pogledu na prelepe, skoraj dva tisoč let stare najdbe se opazovalcu zastavi vprašanje, kdo so bili ljudje, ki so jih naredili in jih s seboj nosili v posmrtno življenje. »Lahko jih uvrščamo med brezimne, lahko jih opredelimo po Mostu na Soči najbližjem podobnem najdišču Idriji pri Bači kot idrijsko kulturno skupino,« so povedali arheologi. Najdbe so za stroko dragocene, ker so na Mostu na Soči prve te vrste in bistveno dopolnjujejo arheološko podobo kraja. Na ogled bodo skupaj z drugimi v zbirki Tolminskega muzeja. Slednjemu se letos pridružuje še muzejček mostarske osnovne šole, ki ga domiselno urejajo na ostalinah velike starodavne hiše.