Atlantida, vedno živ motiv literarnega in filmskega oblikovanja. V drugo smer kot v nacizmu je šlo pisanje v smeri znanstvene fantastike. Tudi znameniti pisec fantastičnih del Jules Verne je v svoji priljubljeni pripovedi 20.000 milj pod morjem vključil prizor z obiskoma ostankov Atlantide. Leta 1882 pa je ameriški pisatelj Ignatius Donnelly napisal knjigo Atlantida, svet pred potopom, odtlej obvezno branje za vse, ki verjamejo v nekdanji obstoj zdaj potopljene celine. Knjižnih del, ki se neposredno navezujejo na ta motiv, je več kot dva tisoč, število tovrstnih člankov pa je nepreštevno. Povečujejo ga vedno nove teorije o zemljepisni legi izginule celine, tako da skoraj ni območja na zemeljski krogli, kjer je ne bi domnevali. Ameriški fizik in zdravnik Edgar Cayce je 1940. pisal o Atlantidi kot starodavni civilizaciji, ki je s svojimi dosežki presegala naš čas, a so jo uničile tri jedrske eksplozije, prva pred petdeset in zadnja pred deset tisoč leti. Za leti 1968 in 1969 je napovedoval vnovičen dvig Atlantide iz morja, in mnogi so pohiteli tja, kjer naj bi se po njegovem prerokovanju to zgodilo. Zgodilo pa se ni nič.