Interpretacija Hegla v določenem psihološkem oziru je precej stara domena nekaterih francoskih filozofov, ki so Heglovo filozofijo v Franciji, kjer pred tem ni imela prav velikega vpliva, popularizirali v prvi polovici 20. stoletja. Gre zlasti za ljudi, kot so Kojéve, Wahl, pa tudi Sartre ter Merleau-Ponty. V nekaterih vidikih se je na Hegla navezoval tudi Lacan, ki je v svoji recepciji njegove filozofske misli sicer dedič Kojéva in Wahla, a njegove lastne psihoanalitične teorije se seveda ne da več tako zlahka umestiti v omenjeno tradicijo. Za Žižka sem seveda že večkrat slišal, znana mi je tudi neka splošna usmeritev njegovega raziskovanja, ki je v veliki meri orientirano zlasti na Lacanovo recepcijo Freuda, vendar do zdaj še nisem imel priložnosti, da bi njegova dela tudi temeljiteje študiral.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Interpretacija interpretacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Hegla heglo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
določenem določen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
psihološkem psihološki splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
oziru ozir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
stara star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
domena domena samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
nekaterih nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
francoskih francoski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
filozofov filozof samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
Heglovo Heglov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
filozofijo filozofija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
Franciji Francija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
kjer kjer podredni veznik
pred pred predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
imela imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
prav prav členek
velikega velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
vpliva vpliv samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
popularizirali popularizirati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
prvi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
polovici polovica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
20. 20. vrstilni števnik; arabski zapis
stoletja stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
zlasti zlasti členek
za za predlog; tožilnik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
kot kot podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
Kojéve kojéva samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
Wahl Wahl samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
Sartre Sartre samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ter ter priredni veznik
Merleau Merleau samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Ponty Ponty samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
nekaterih nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, mestnik
vidikih vidik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; tožilnik
Hegla heglo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
navezoval navezovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
tudi tudi členek
Lacan Lacan samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
svoji svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
recepciji recepcija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
njegove njegov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, ednina, moški spol svojine
filozofske filozofski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
misli misel samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
sicer sicer priredni veznik
dedič dedič samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Kojéva Kojévo samostalnik, lastno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
Wahla wahel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
a a priredni veznik
njegove njegov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, ednina, moški spol svojine
lastne lasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
psihoanalitične psihoanalitičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
teorije teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
seveda seveda členek
ne ne členek
da dati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
več več členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
zlahka zlahka splošni prislov; nedoločena stopnja
umestiti umestiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
v v predlog; tožilnik
omenjeno omenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
tradicijo tradicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Za za predlog; tožilnik
Žižka Žižek samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
seveda seveda členek
že že členek
večkrat večkrat splošni prislov; primernik
slišal slišati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
znana znan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
neka nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
splošna splošen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
usmeritev usmeritev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
njegovega njegov svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, rodilnik, ednina, moški spol svojine
raziskovanja raziskovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
veliki velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
meri mera samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
orientirano orientiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
zlasti zlasti členek
na na predlog; tožilnik
Lacanovo Lacanov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
recepcijo recepcija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Freuda Freud samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
vendar vendar priredni veznik
do do predlog; rodilnik
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
nisem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, zanikani
imel imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
priložnosti priložnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
njegova njegov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina, moški spol svojine
dela delo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
tudi tudi členek
temeljiteje temeljito splošni prislov; primernik
študiral študirati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar