Čeprav je osnovna ideja že deloma izgubila na svoji teži in izvirnosti, pa to naslovnemu filmu vendarle ne škodi, prav nasprotno, v kategoriji tovrstnih filmov po mojem mnenju pošteno iztopa in daje vsemu skupaj novo percepcijo. Če primerljivi ameriški filmi klišejsko prodajajo duhove in vesoljce, pa tale norveški film predstavlja njihova domača pravljična bitja in že zaradi tega ga je potrebno pogledati z drugimi očmi. Po mojem mnenju odlično vpelje stare bajke in kulturno dediščino, ter vse skupaj s sodobno filmsko formo predstavi gledalcem širom sveta. Na simbolni ravni naj bi film združeval strah, skrbi in nestrinjanje z izkoriščanjem norveške narave, kar ob koncu z montažo novinarske konference režiser tudi potrdi. Film ima tako več plasti in je odvisno kdo ga gleda in s kakšnimi očmi. Lahko gre za tipičen mid-horror, kar bo razumel in videl tuj gledalec, medtem, ko skandinavci prepoznavajo številno simboliko, satiro in sarkazem trenutnega družbenega položaja. Trole tako enačijo z električnimi napeljavami, ki razburjajo tamkašnje prebivalce, teritorij, kjer živijo troli pa je denimo tam, kjer so postavljene sporne naftne črpalke. Velja pa pogledati tudi drugače; vlada že dolga leta zavaja državljane in vse tegobe, ki jih storijo troli pripišejo višjim silam. Podrti gozd je očitno delo čudnega viharja, denimo. Tu bi lahko potegnili vzporednice z religijo, no pa tudi sodobno demokracijo seveda, malim ljudem bodo bistvene stvari vedno prikrite. Ampak vseeno menim, da tu avtor bolj napelje h kritiki religije, troli kristjana namreč že na daleč zavohajo. Sam tako zaradi številne simbolike in izpeljank najdem precej vzporednic še z enim lanskim nizkoproračunskim biserom, Monsters (2010).