Holi je predvsem praznik pomladi, povezan s stvarjenjem in obnovo, ki jo označujeta pomladansko enakonočje in žetev pšenice. Praznovanje, ki ga v nekaterih pogledih lahko primerjamo z našim pustovanjem, uprizarja prihod pomladi in kliče k dobri žetvi in rodovitnosti zemlje. Holi je izvorno praznik plodnosti, ki so mu pozneje legende pripisovale raznolik izvor. Ena različica pripoveduje, kako je aroganten in hudoben kralj Hirandžakasipa od svojih ljudi zahteval, da ga morajo častiti kot boga. Samo njegov sin, princ Prahlad, se mu je upal upreti in je še naprej častil boga Višnuja. Oče ga je poskušal celo ubiti, vendar mu je vedno spodletelo. Končno se je očetova sestra, zlobna demonka Holika, ki naj bi bila imunaodporna proti ognju na ogenj, zgrabila Prahlada in skupaj z njim skočila v razbeljeno peč. Njegova vdanost je bila tako močna, da se je pojavil iz ognja nedotaknjen, medtem ko je hudobna Holika zgorela. Sodobni Indijci, zaljubljeni v odkrivanje simbolov svojih starih bajk, vidijo v tej zgodbi nauk, da zlo dostikrat propade. Na predvečer praznika holi zažgejo ogromne kresove, ki simbolizirajo uničenje zla. Takrat vržejo v ogenj tudi zrna žetve.