V Grčiji so oblasti rušile hiše Romov, ki so se odpravili na sezonsko delo, da bi se več ne vrnili. O podobnih primerih poročajo še iz Bolgarije, Češke, Turčije, Velike Britanije... V Italiji za sedaj ni tako, čeprav se v rimskih predmestjih včasih zaiskri. Na polotoku živi skoraj stotisoč Romov, ki se postopoma vključujejo v okolje. Pri Rovigu so italijanski starši svoje otroke prepisali drugam, v šoli je ostalo 18 romskih otrok. Œupan je italijanskim staršem odrekel šolski avtobus in poudaril, da ne razlikuje med otroki. Domače starše je začel prepričevati, naj se njihovi otroci vrnejo. Povedati je treba, da je katoliška cerkev edina, ki skrbi za pravice Romov preko svoje Opere Nomadi. Država je odpovedala ob sprejemanju zakona o okvirni zaščiti jezikovnih manjšin št. 482 iz leta 1999. Tudi tedaj ni leva sredina imela trdne večine v parlamentu, pa se je pogajala s Severno ligo. Ta se je vzdržala glasovanja, a samo po tem, ko so iz seznama zaščitenih skupnosti črtali Rome in Sinte. Romske pravice predvidevajo nekatere italijanske dežele, med njimi naša. Le da je zakonodaja ostala na papirju.