Lastniki jeklenih konjičkov, ki še niso dopolnili 25 let, bodo poslej torej plačevali za 35 odstotkov višjo zavarovalno premijo pri obveznem avtomobilskem zavarovanju. Določilo bo veljalo ne glede na lastništvo vozila; če bodo starši dovolili vožnjo svojemu otroku, ki je mlajši od 25 let, bodo morali za ta avtomobil plačati višjo premijo. Če bo mladi voznik povzročil prometno nezgodo z avtomobilom, ki ne bo zavarovan za njegov rizični razred, bo moral sam (oziroma starši) kriti 35 odstotkov povzročene škode. Omenjeni predlog podpirajo na finančnem in notranjem ministrstvu ter v svetu za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. Naslednja novost, ki bo začela veljati 1. aprila, pa bo 11-odstotna podražitev zavarovalne premije za vozilo, s katerim se državljani Slovenije vozimo (tudi) v tujino. Čeprav veljamo Slovenci v tujini za dobre voznike, pa je dejstvo, da so tam povzročene prometne nezgode za slovenske zavarovalnice bistevno dražje. Po podatkih za leto 1995 je povprečna škoda na vozilu, udeleženem v domačem prometu, Zavarovalnico Triglav veljala 348.000, v tujini pa 668.000 tolarjev. Lastnik bo dodatno zavarovanje vplačal za vozilo, s katerim potuje v tujino, vendar to vplačilo ne bo obvezno. Toda če bo v tujini povzročil prometno nezgodo brez doplačila, bo zavarovalnica od njega izterjala 11 odstotkov povzročene škode. V zavarovalnicah so se za takšen ukrep odločili zaradi visokih škodnih zahtev, ki prihajajo iz tujine za škodo, ki jo tam povzročijo slovenski vozniki. Višino škode v tujini obravnavajo po zakonih države, v kateri je nastala, in je pogosto celo dvakrat višja kot doma. Novost pa je, da bo doplačilo za tujino veljalo tudi za države, ki niso včlanjene v biro zelene karte, vendar bodo zavarovalnice ob prometni nezgodi škodo, nastalo v teh državah, obračunavale po slovenskih zakonih in standardih.