"Učitelji opažajo, da so otroci zjutraj bolj zbrani kot popoldne, sicer pa je njihova zbranost pri pouku odvisna tudi od siceršnjega življenjskega sloga njihove družine, torej, ali jim starši dovolijo gledati televizijo pozno v noč in podobno," pojasnjuje Mišičeva. Izjemno težko je tudi, da bi otroke na dodatni pouk vabili popoldne, po opravljenih drugih obveznostih, ki so prav tako izjemno številne - od obiskovanja glasbenih šol, jezikovnih tečajev, interesnih aktivnosti in podobno, menijo na osnovni šoli Koseze. Svoje pa doda tudi subjektivnost učiteljev, ki jim tudi bolj ustreza, da s svojimi obveznostmi končajo raje prej kot pa bolj pozno popoldne. "Drugače bi bilo, če bi ves sistem funkcioniral po evropsko, a tako daleč še nismo," meni Mišičeva.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Učitelji učitelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
opažajo opažati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zjutraj zjutraj splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
zbrani zbran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
popoldne popoldne splošni prislov; nedoločena stopnja
sicer sicer členek
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
njihova njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
zbranost zbranost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
pouku pouk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
odvisna odvisen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
tudi tudi členek
od od predlog; rodilnik
siceršnjega siceršnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
življenjskega življenjski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
sloga slog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
njihove njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, množina svojine
družine družina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
ali ali priredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
starši starš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
dovolijo dovoliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
gledati gledati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
televizijo televizija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pozno pozno splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; tožilnik
noč noč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
podobno podobno splošni prislov; nedoločena stopnja
pojasnjuje pojasnjevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Mišičeva Mišičev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Izjemno izjemno splošni prislov; nedoločena stopnja
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
otroke otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
na na predlog; tožilnik
dodatni dodaten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
pouk pouk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
vabili vabiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
popoldne popoldne splošni prislov; nedoločena stopnja
po po predlog; mestnik
opravljenih opravljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, rodilnik
obveznostih obveznost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
prav prav členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
izjemno izjemno splošni prislov; nedoločena stopnja
številne številen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
obiskovanja obiskovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
glasbenih glasben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
šol šola samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
jezikovnih jezikoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
tečajev tečaj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
interesnih interesen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
aktivnosti aktivnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
podobno podobno splošni prislov; nedoločena stopnja
menijo meniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; mestnik
osnovni osnoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
šoli šola samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Koseze Koseze samostalnik, lastno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
Svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
doda dodati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
subjektivnost subjektivnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
učiteljev učitelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
tudi tudi členek
bolj bolj splošni prislov; primernik
ustreza ustrezati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
s z predlog; orodnik
svojimi svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, orodnik
obveznostmi obveznost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
končajo končati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
raje raje splošni prislov; primernik
prej prej splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
pa pa priredni veznik
bolj bolj splošni prislov; primernik
pozno pozno splošni prislov; nedoločena stopnja
popoldne popoldne splošni prislov; nedoločena stopnja
Drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
ves ves celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
sistem sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
funkcioniral funkcionirati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
po po predlog; tožilnik
evropsko evropsko splošni prislov; nedoločena stopnja
a a priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
daleč daleč splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
meni meniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Mišičeva Mišičev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 1998
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar