Po določbi 10.b člena PUP, ki po mnenju tožnikov dopušča gradnjo šeststanovanjske stavbe v območju, namenjenemu individualni stanovanjski gradnji, je v območjih za stanovanja in spremljajoče dejavnosti ter mešanih območjih dopustna dopolnilna gradnja večstanovanjskih objektov pod tam navedenimi pogoji. Gre za določbo, ki se nanaša na tako imenovano dopolnilno gradnjo. Pomen dopolnilne gradnje je določal Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji; ZUN), ki je v 4. odstavku 25. člena kot dopolnilno gradnjo na ureditvenih območjih naselij ali posameznih funkcionalno zaokroženih območjih v naseljih, ki so se urejali s PUP, določil kot novogradnjo objekta v strnjeno zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamični objekt. Po določbi 1. odstavka 8. člena PUP so v območjih urejanja, namenjenih poselitvi (torej tudi v območjih S, kamor sodijo zemljišča tožnikov) dopustne tudi dopolnilne gradnje, vendar pod pogojem iz 2. odstavka istega člena: posegi po tem členu so dovoljeni le v skladu s pretežno namembnostjo posamezne ureditvene enote iz 7. člena. V obravnavanem primeru bi bila dopolnilna gradnja večstanovanjske stavbe dopustna, če bi bila v skladu z namembnostjo ureditvene enote 2a, opredeljeno kot območje za individualno stanovanjsko gradnjo. Po mnenju sodišča že sam pojem „individualni“ izključuje objekte z večjim številom stanovanj. Da ureditvena enota 2 ni namenjena takim objektom, pa povsem jasno izhaja iz samega 7. člena PUP, ki za gradnjo večstanovanjskih objektov predvideva ureditvene enote z oznako 1.