in referendum o sindikatih; ti so morali pristati, da nad volitvami sindikalnih organov bdijo državni organi, kar je sprožilo hude kritike tudi v sindikatih sosednjih držav, Mednarodna organizacija za delo pa je napovedala sankcije proti Venezueli. Hugo Chavez je z 49 predsedniškimi dekreti, ki so imeli težo zakona, posegel na najpomembnejša področja življenja v državi. Razlastil je zemljiške oligarhe in vzpostavil čvrsto državno kontrolo nad naftnim gospodarstvom. Konec leta 2000 so se že kazali prvi učinki njegovih reform v zdravstvu, saj se je drastično zmanjšala umrljivost novorojenčkov. V osnovne šole se je v tem letu vpisalo več kot milijon otrok. Toda prave in resne preizkušnje so Chaveza šele čakale in priznati je treba, da se je socialnih reform lotil tako, da je zelo presenetil opazovalce. Ker za svoje reforme ni imel dovolj proračunskih sredstev, je angažiral največjega proračunskega potrošnika – vojsko – za obsežno vlaganje v stanovanjsko gradnjo in infrastrukturo predvsem na ruralnih območjih in v venezuelskih predmestjih. Njegov načrt Bolivar 2000 se je udejanjal v gradnji cest, novih stanovanjskih četrti, v zdravstvu in šolstvu.