Kar nas pripelje do glavnega vprašanja: se Kerryju defenziva izplača? In narobe: je to, da Bela hiša prek "posrednikov" stalno blati Kerryja, znak Busheve moči ali nemoči, celo histerije? Za začetek, če pogledate rezultate sondaž, se pokaže, da sta Kerry in Bush zelo izenačena, da gre torej za tesno bitko, za "dead heat", kot pravijo. Nič novega. Tako je v principu že ves čas. In to so potrdile tudi zadnje sondaže - nekatere dajejo rahlo prednost Bushu, večina pa Kerryju. Razlika med njima je statistično zanemarljiva, toda le na nacionalni ravni, ki pa je, kot vemo, nebistvena - Al Gore je leta 2000 dobil 544.000 glasov več kot Bush, a zaradi manjšega števila elektorskih glasov volitve kljub temu izgubil. Kar seveda pomeni, da je Gore izgubil preveč držav - tistih nepredvidljivih, neopredeljenih, "tesnih" držav, ki jim pravijo battleground states ali pa swing states. Takih držav je letos 16, skupaj pa imajo na voljo 177 elektorskih glasov, kar ni malo, če upoštevate, da je za osvojitev Bele hiše potrebnih 270 glasov. In sondaže kažejo, da Kerry vodi v desetih swing državah (119 elektorjev), Bush pa le v šestih (58 elektorjev). Zvezne države Colorado, Arizona, Nevada in Missouri, za katere se je zdelo, da jih bo brez problema pobral Bush (leta 2000 jih je), so trenutno Kerryjeve. Florida tudi. Če torej Ameriko razrežete po državah in vštejete tudi elektorske glasove že opredeljenih držav, potem Kerry trenutno vodi 291-195. Ergo: v Beli hiši je trenutno JFK. Še več, sondaže kažejo, da volilci Kerryju vse bolj zaupajo tudi pri vprašanjih nacionalne varnosti, obrambe in iraške vojne. Ne, odgovor na vprašanji "kdo je bolj primeren za menedžiranje iraške vojne" in "kdo je bolj primeren za menedžiranje vojne proti terorju" ni več enoglasno Bush. Recimo, v elektorsko zelo pomembni Pensilvaniji ima Kerry pri vprašanju iraške vojne že prednost pred Bushem (46-45), pri vprašanju vojne proti terorju pa zaostaja le še za 4 točke (48-44). Pričakujte najmanj oranžni alarm!