Koalicijske stranke so se za rešitev problema izbrisanih (seveda po svoji meri) zavzele že v koalicijski pogodbi, v kateri je med drugim zapisano, da se bodo koalicijski partnerji zavzeli za izdajanje dopolnilnih odločb izbrisanim. Hkrati pa je koalicija v pogodbi napovedala tudi sprejetje zakona, s katerim bo uveljavila odločbo ustavnega sodišča. Zanimiva pa je zaveza, da bo v zakonu lahko določeno, v katerem primeru jim stalnega prebivališča na dan izbrisa zaradi njihovih lastnih ravnanj ni mogoče priznati. Pri tem je omenjena tudi pravica do povračila škode, ki jo bo mogoče uveljaviti le v primeru protipravnega delovanja državnih organov, in sicer za škodo, »ki je ni bilo mogoče odvrniti«. Koalicijska pogodba se torej v svojem izhodišču precej približuje stališčem opozicije, da je treba presojati vsak primer izbrisa posebej in se tako izogniti temu, da bi odškodnino dobili tisti, ki si niso hoteli urediti statusa in so celo sodelovali v oboroženi agresiji proti novonastali državi Sloveniji. Kljub dokaj zmernim določbam koalicijske pogodbe pa kaže, da bodo ideološko zaledje tranzicijske levice in koalicijski partnerji terjali radikalne rešitve, dejanja koalicijskih strank pa kažejo na oddaljevanje od določil koalicijske pogodbe. Da se je predsednik vlade Borut Pahor znašel v kleščah koalicijskih partnerjev tudi zaradi izbrisanih, dokazuje nedavni zapis urednika Grega Repovža v Mladini, češ da v Sloveniji živijo izbrisani, »ki jim je navsezadnje krivico podaljšal neki predsednik državnega zbora, ki je domnevno nehote za pet minut zamudil, da bi preprečil referendum o njihovih pravicah«. »Ta predsednik državnega zbora, ki jih je s tem svojim domnevno nehotenim dejanjem še enkrat prepustil populističnemu masakru in političnemu izživljanju, je danes predsednik vlade. In čas je, da zanje zastavi svojo besedo, a tokrat resno. Če je bil pripravljen to storiti za Rupla, premožnega in močnega moža, zagotovo ne bo omahoval, ko gre za njihove pravice,« je še zapisal Repovž.