Nesreča tankerja Prestige je imela vsak dan večje razsežnosti. Španska vlada ni bila pripravljena na tak dogodek, čeprav je ob obali Iberskega polotoka pomorski promet z naftnimi derivati zelo gost in so nesreče tankerjev v Evropi pogost pojav. Prebivalcev Galicije ni zbodlo samo to. Ogorčenje je raslo, ko so začeli ugotavljali, da jim prikrivajo razsežnost nesreče. Prikrivala in manipulirala je vlada z informacijami o količini in toksičnosti nafte. Pri odpravljanju posledic pa (namernoč) ni bilo sredstev za čiščenje. Prišlo je do prvih demonstracij. V ljudeh se je nabral gnev, ki je izbruhnil v eni sami besedni zvezi, ki pove vse: »NUNCA MÁIS« nikoli več! Nikoli več si prebivalci Španije ne želijo, da bi se zgodilo kaj podobnega. Gibanje, ki združuje ekološke skupine, nekatere politične stranke, sindikate, umetnike in številne druge, je sestavilo manifest, v katerem zahteva, da vlada prevzame svoj del odgovornosti, povrne škodo prizadetim; obnovi, sanira onesnažena območja, sprejme strožjo zakonodajo glede teh vprašanj ter ugotovi in kaznuje krivce.