Absurdno pa ni sporočilo, ki so ga italijanske oblasti tokrat poslale vsem ribičem. Namreč, prepustite nesrečne ilegalce njihovi usodi, razpadajočim čolnom in muhastemu morju med Afriko in Evropo, sicer boste vsaj mesec dni obležali v kehi, potem vas čaka še sojenje. Bajud in njegovi možje zdaj že vedo, koliko jih je skupaj z družinami zaradi enomesečnega izpada ribolova stala nesebična pomoč. Da se tega zaveda vse več sredozemskih ribičev, pa potrjuje tudi Laura Boldrini z visokega urada ZN za begunce, ki je dejala, da ravnanje obtoženih Tunizijcev odstopa od vse bolj opaženega obnašanja njihovih kolegov iz vrste držav. Pripovedi preživelih brodolomcev namreč pričajo, da so jih ribiči večkrat tudi s palicami odvrnili od svojih ladij in prepustili morju. »Toda kar vemo, je le vrh ledene gore tragedij, ki se dogajajo v Sredozemlju,« pravi Boldrinijeva, ki vidi v ribičih eno redkih rešilnih bilk za nesrečne brodolomce, ker pogosto lovijo v stokilometrskem pasu med tunizijsko obalo in Lampeduso. Tu je namreč morska pot med Afriko in »obljubljeno deželo« Evropo najkrajša, ilegalci, ki jih razne kriminalne združbe večinoma iz podsaharske Afrike za oderuška plačila spravijo do sredozemskih obal, pa se brez kakršnih koli morskih izkušenj v vse bolj ničevih plovilih predajajo na milost in nemilost bogu Neptunu.