Dveletna Maja Lazar iz Središča ob Dravi letos doživlja prav tisto, za kar so prebivalci mest zagotovo prikrajšani. Pred tremi meseci in pol so pri babici valili bela račja jajca. Veliko zaprto dvorišče starodavne kmetije je za punčko velik svet. Ko so bila jajca dovolj ogreta, se je zaslišalo škrebljanje. Počila je lupina, nato je nekdo od znotraj izvrtal prvo luknjo. Radovedna dveletnica je gledala s široko odprtimi očmi, prijela je jajce in ga menda tudi hitro dala nazaj, saj se je v njem nekaj premikalo in prasketalo. Luknje v beli lupini so bile čedalje večje. Majhen rumenkast stvorček je porinil glavo v svet in se poskušal pretegniti. Ni še šlo, še enkrat je kljunilo, nato pa se je izvilo iz jajčnega oklepa in padlo na trda tla. Račke so bile sluzaste in skoraj negibne, le telesca so od intenzivnega dihanja poskakovala gor in dol, tu in tam je zacvililo.