Sicer bi Amritsar bil le še eno prašno indijsko mesto, če tam ne bi bilo središče Sikhovske kulture. Sikhi se že po zunanjosti razlikujejo od ostalih indijcev saj si od rojstva ne strižejo las, ne nosijo spodnjega perila, na desnem zapestju nosijo srebrno zapestnico. Za njih so alkohol, tobak in meso strogo prepovedani. Razlikujejo pa se tudi po tem, da so to ponosen narod bojevnikov, trgovcev in politikov. Midva sva se ob prihodu v mesto nastanila v neposredno bližino zlatega templja, ki predstavlja najsvetejši prostor religije Sikhov. Zlati tempelj je ogromen kompleks kjer je možno stanovati zastonj, vse je tlakovano z marmorjem središče kompleksa pa predstavlja Hari Mandir-ogromen tempelj v obliki narobe obrnjenega lotusovega cveta obložen z 750 kilogramov zlata, leži pa sredi svetega jezera nektarjev. Vstop v tempelj je dovoljen vsakomur, drzati se je treba le nekaterih sikhovskih pravil. Najprej moraš deponirati čevlje v za to pripravljene garderobe, ko si umiješ noge in prekriješ glavo se lahko začne odkrivanje kompleksa. V templju je zastonj tudi hrana za obiskovalce česar sva se s Špelo poslužila ob najinem prvem obisku. Vse skupaj zgleda tako, da najprej dobiš srebrn pladenj in slediš ogromni množici, se vsedeš s njimi v ogromno dvorano, kjer potem iz veder strežejo najprej indijske omake, čapatije (nevzhajan indijski kruh) in vodo, ki pa seveda ni primerna za naše nevajene želodce. Je se seveda z rokami. Po končanem obedu odneseš pladenj v pomivalnico in se spet zliješ s množico v templju. Takrat ko sva midva jedla nisva tam opazila nič zahodnjakov, je že res da je taksen način prehranjevanja lahko malo bolj tvegan, vendar nič ne more odtehtat občutka, ko ješ med tisoči ljudi tako drugačne kulture od naše.