urednica knjige Kjer sem svoboden, tam sem doma, in sicer anonimna grozilna pisma in propagandni letaki med prvim tržaškim procesom s podpisom TIGR - kraška srenja ter izpoved Bidovca na zaslišanju dne 15. julija 1930, kjer izrecno omenja pripadnost organizaciji TIGR. Kdo je torej pripadal tržaški Borbi in kdo jo je vodil? Kdaj je delovala? Kdo jo prvič omenja in na osnovi katerih dokazov? Te odgovore mora najti zgodovina, da ne bo ugibanj, sumničenj in množičnega prepisovanja zmot. Sicer je možnih več predBidovec Marušič postavk. Poleg te, da je obstajala manjša skupina s tem imenom, so še druge možnosti. Morda poskus se ubraniti obsojajočih očitkov. Z ločitvijo tržaške skupine od TIGR-a, pripadniki Borbe zaščitijo sebe in bazoviške žrtve pred očitki, “da so sami individualni teroristi in angleški špijoni”, kar je veljalo za tigrovce. MorValenčič da je ločitev od TIGR-a Miloš posledica zamere Goričapripadniki TIGR-a, izpričujejo tu- nov, ker so se začele aretacije di dokumenti iz rimskega arhi- aprila 1930 na Goriškem in se je va, ki jih navaja Majda Sfiligoj, nato veriga razpletala z aretacijaljubki podobi, kakor si jo je zamislila zvesta Pastirčkova sodelavka Danila Komjanc, ki s svojimi ilustracijami poživlja tudi druge Pastirčkove prispevke. Za najmlajše je tudi Sračja izštevanka Stanke Devjak. Kako so črke ušle Janeku, bodo bralci izvedeli iz pesmice Zlate Volarič, zakaj sta lokvanj in mak znamenji svetih reči iz stihov Berte Golob, kako srečna mamica je postala Putka Tutka pa iz pripovedi Nataše Turk. Kakšna slastna pijača je mleko, pove spis o kravi V. T. Arharja. Koliko lepih pravljic pa je izšlo izpod peresa Svetlane Makarovič kdo ne bi vzjubil njene prikupne Sapramiške? -, bo bralcem osvežila spomin Barbara Rustja v rubriki Moja naj… Pastirčkovi vneti bralci se bodo veselili nadaljevanja o Škratu Pikcu, ki ga pestrita dve pesmici; v pravljično zgodbico jih je vpletla avtorica Mariza Perat. Želja po potepanju je strica Maksa, Tjašo in Pastirčka, ob nasvetu vodnika Marijana Markežiča, zvodila na staro cesto skozi Postojno proti Ljubljani do Planinske jame, cerkvice sv. Križa in ruševin baročnega gradu Hošperk. Od tod je čudovit razgled na še en biserček slovenske zemlje, Planinsko polje. Zelo lepi in vsebinsko raznoliki so tudi spisi, ki so jih mali pisci zaupali Pastirčkovi pošti; spremlja jo 32 živahnih,