Če bi vsakokrat, ko nam je med nogometnim potepanjem po vzhodni in jugovzhodni Franciji kateri od tam živečih sogovornikov na raznorazna vprašanja o slovenskem reprezentančnem branilcu odgovoril na tak ali podoben način, dobili bankovec za deset evrov, bi se v Slovenijo vrnili bogatejši za povprečno francosko plačo. Morda za še več, če se ne bi sčasoma prilagodili in se sprijaznili, da za slovensko izbrano vrsto igra Cesar, srca navijačev Marseilla pa je v podobi istega nogometaša osvojil mladenič z blagozvočnim priimkom, na koncu katerega se bohoti na edinstven način izgovorjena črka r.