Mundy je imel priložnost, da je kar polovico življenja opazoval Amoryjevo obrazno mimiko. Vedno znova se je lahko prepričal, da pod pritiskom ohrani mirno kri in po uspehu popolno brezbrižnost. Kadar koli pa je poskusil prodreti v njegovo zasebno življenje, je Amory pri priči spustil rolete. Tako še danes ne ve, ali je Amory poročen ali samski in ali ima kaj otrok. Enkrat ali dvakrat je v dozdevnem trenutku medsebojne zaupnosti omenil brezmejno razumevajočo in potrpežljivo ženo in uspešna otroka na univerzi, toda Mundy bi težko zatrdil, da si Amory tega scenarija morda ni izposodil iz kakega dela škotskega romanopisca Johna Buchana. V vseh drugih pogledih je ostal natanko takšen, kakršen je bil takrat, ko je prvič prišel k njemu v vojaško bolnišnico v Berlinu: popoln profesionalec, ki nikdar ne prestopi nevidne ločnice in to pričakuje tudi od drugih.