Iz kotla nad zmernim ognjem je vabljivo dišalo. Fantiča sta pazila, da bo golaž dobro skuhan, tretji pa je pod posodo pristavljal vejice, da je plamen ostal ravno pravšnji. Spoznavanje, kako mora skupina skrbeti zase, je bil eden od namenov tabora, v katerem so preživeli teden počitnic devet fantov in eno dekle iz smledniškega vzgojnega zavoda Frana Milčinskega.Med šotori, razporejenimi na jasi ob obronku gozda, nedaleč od sotočja Koritnice s Sočo, je na drogu plapolala zastava, na kateri je pisalo, da tu prebiva rod medved. Kot skoraj vse, kar so počeli teh sedem dni, so tudi belo platno s svojim zaščitnim znakom porisali udeleženci sami. »Sproti se dogovarjamo, kdo bo pripravil drva, pospravil mizo, pomil posodo. Skrbimo za red in čistočo, da bivamo v urejenem okolju. Nobenega vojaškega reda, samo življenje v sožitju,« razlagajo mladostniki, stari od 12 do 15 let. »V našem zavodu so otroci z vedenjskimi motnjami. Program za taborjenje je po svoje terapevtski. Z vsem, kar bodo doživeli te dni, poskušamo vplivati na njihovo sposobnost komunikacije, da postanejo bolj odprti, neposredni in se jasneje izražajo, kar jim pomaga pri konstruktivnejšem odpravljanju konfliktov. Z gojenjem občutka pripadnosti in povezanosti s skupino se razvija zaupanje do ljudi, poleg tega se izboljšuje njihova samopodoba,« sta razložila Daniel Horvat in Marjan Gradišar, specialna pedagoga iz zavoda Frana Milčinskega, ki sta pripravila program in na taborjenju tudi skrbela za otroke.