Rakar je med vsemi našimi petimi in osmimi evropskimi trstnicami največji. Velik je skoraj kot škorec, a ga velikost ne ovira, ko se spretno smuka med trstjem. Je dokaj enotno peščeno rjavo obarvan; po zgornji strani nekoliko temnejši kot po spodnji. Njegova najljubša prebivališča so obsežna stara trstišča ob vodah. Rad ima tudi nekaj odprte vode, kjer se lahko spreletava s trsta na trst, medtem ko poje ali lovi žuželke. Zna pa tudi presenetiti, saj naseli tudi predele, kjer ni nobenega trsta. Tako sem ga že našel v sestojih rogoza. Zanimivo je njegovo gnezdo v obliki lončka, ki ga splete iz vodnih rastlin in obesi na stebla trsta nad vodo. Mladiči zapustijo gnezdo, še preden znajo leteti; v tem času spretno plezajo v bližini gnezda, kjer jih starši še nekaj časa hranijo. Kot vse trstnice je tudi rakar selivec. Pri nas gnezdi okrog tristo parov te največje trstnice, kar je v primerjavi z milijonom, kolikor jih gnezdi v Evropi, zanemarljivo malo. Zaradi številnih posegov v stoječe vode in vodno in obrežno rastlinje je rakar pri nas močno ogrožena vrsta.