Dobro je, če je nivo označevanja kar se le da blizu tistemu, kar je o jeziku v določenem okolju sprejeto s konsenzom, ob seveda jasnem zavedanju, da je glede na naravo humanističnih ved tega lahko tudi zelo malo, zato se je pri označevanju potrebno še posebej izogibati kompliciranim teoretičnim modelom.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nivo nivo samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
označevanja označevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
le le členek
da da podredni veznik
blizu blizu splošni prislov; nedoločena stopnja
tistemu tisti kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
o o predlog; mestnik
jeziku jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
določenem določen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
okolju okolje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
sprejeto sprejet deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
konsenzom konsenz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
ob ob predlog; mestnik
seveda seveda členek
jasnem jasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
zavedanju zavedanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
glede glede splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
naravo narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
humanističnih humanističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
ved veda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
zato zato priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
označevanju označevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
potrebno potrebno splošni prislov; nedoločena stopnja
še še členek
posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
izogibati izogibati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
kompliciranim kompliciran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, dajalnik
teoretičnim teoretičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
modelom model samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2005
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Uvod v korpusno jezikoslovje
avtor: Vojko Gorjanc