Hugenoti je ime za francoske protestante iz 16. in 17. stoletja, ki so sprejeli nauk reformatorja Jeana Calvina o predestinaciji (vnaprejšnji božji odločitvi) in zakonitem odporu zoper brezbožno oblast, ki jim je dajal možnost, da so se uprli zanje neprimernim posvetnim vladarjem. Do okoli leta 1561 je v Franciji nastalo 2000 kalvinističnih cerkva, hugenoti so postali močna politična stranka, za katero se je zdelo, da ogroža državo. Sledilo je preganjanje in med francoskimi verskimi vojnami (devet verskih in političnih spopadov) med letoma 1562 in 1598, ki so jih sprožile velike plemiške družine, ki so se borile za oblast po izumrtju dinastije Valois, so hugenoti podpirali eno stran, katoliki pa drugo. Henrik IV. je hugenotom z nantskim ediktom leta 1598 podelil svobodo veroizpovedi in precejšnjo avtonomijo. Edikti je dobil ime po kraju podpisa Nantesu, pristanišču ob ustju Loare v zahodni Franciji. Hugenotom je poleg svobode vere zagotovil tudi državno podporo za vzdrževanje njihovih enot in pastorjev. Njihovo število je naraščalo, še posebno med trgovci in izučenimi rokodelci in začela se je razvijati država v državi, kar je bilo nezdružljivo s politiko Richelieuja, Mazarina in kralja Ludvika XIV.