BOJAN KONTIČ: Predsednik, spoštovani gospod minister z ekipo. O stališčih bomo polemizirali v nadaljevanju razprave. Zdaj pa mnenje oziroma stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov. Že od leta 1997, ko je takratna Vlada pripravila predlog zakona o udeležbi zaposlenih na dobičku, družbe smo zagovorniki obvezne delitve dobička, tudi med zaposlene poskušali to idejo umestiti v pravno ureditev Republike Slovenije. Prej omenjeni zakon smo dopolnili še z delavskim delničarstvom, vendar smo bili dvakrat v tem zboru, v zakonodajnem postopku zavrnjeni. Takrat sem v imenu predlagateljev napovedal, da bomo zakon z našo vsebino še vložili v proceduro oziroma da si bomo prizadevali, da bo ta ureditev dobila ustrezno podporo v Državnem zboru. Zakon, ki je bil sprejet v preteklem mandatu je bil korak v pravo smer, vendar ne dovolj, kot kažejo rezultati. Vrednotenje dobička, razdeljenega zaposlenimi se meri v promilih. Torej so spremembe nujne. Vlada je sprejela zakon, ki ga danes obravnavamo. Z njim izboljšuje sedanje stanje. Postopek se poenostavlja in spodbude za delitev so občutnejše. Torej bi zakon tudi brez sprejetja za nas najpomembnejšega amandmaja na glasovanju podprli, ker je dober zakon. Podpisniki amandmaja, ki je bil sprejet na seji Odbora za gospodarstvo, smo predlagani tekst vladnega zakona dopolnili na način, ki predpisuje obvezno delitev četrtine bilančnega dobička, namenjenega razdelitvi tudi med zaposlene in to v primeru, če se odločijo, da bodo razdelili več kot 25% dobička, torej do višine 25% ohranjamo prostovoljnost. Nad 25% pa obveznost, to lahko imenujemo tudi neke vrste kompromis med različnimi pogledi na to ureditev. Pri tem naj še enkrat poudarim, da v primeru, da se družba ne odloči razdeliti več kot 25%, ostaja prostovoljnost. Zavračamo pa argumente, ki jih nasprotniki obvezne delitve dobička tudi med zaposlene navajajo. Omenjena je bila protiustavnost poseganja v lastnino, zanimiv argument. V Sloveniji smo po letu 1990 ponovno uvedli kapitalizem, lastnina je na različne načine dobila lastnike. Za zaščito te lastnine bi se sedaj sklicevali na Ustavo, pri tem pa prezrli eno izmed funkcij, ki jih lastnina ima tudi po Ustavi. To je socialna funkcija. Drugi argument, da ima podobno ureditev v Evropi le Francija in da to ne more biti razlog, da ta sistem sprejmemo tudi v Sloveniji. Argument proti bi lahko bila s podatki utemeljena ugotovitev, da ima Francijo s svojo ureditvijo težave. Da se na primer investitorji, zaradi tega umikajo drugam in da imajo zaradi tega težave s konkurenčnostjo gospodarstva, pa temu ni tako. Tudi argument proti, ki pravi, da bi pod istimi pogoji ob načelu prostovoljnosti dobiček delili tudi med zaposlene, v primeru obveznosti pod istimi pogoji, pa ne, je za lase privlečen in