Neposredna posledica ukinjanja Komisije je bilo tudi dejstvo, da Državni zbor Republike Slovenije kljub vrsti pozvivov v letu 2007 še vedno ni imel sprejete konvencije Združenih narodov proti korupciji, zaradi česar so imeli predstavniki Komisije pri pojasnjevanju slovenskih protikorupcijskih stališč v tujini nemalo težav. In zaradi obojega, ukinjanja Komisije in zanemarjenja sprejema omenjene konvencije, je bila Republika Slovenija tudi v letu 2007 s strani predstavnikov mednarodnih organizacij večkrat javno izpostavljena kot država, kjer je padec prizadevanj za boj proti korupciji po vstopu v Evropsko unijo zelo zaskrbljujoč. Kar nekaj takšnih dejstev najdemo v tem poročilu. Iz tega poročila je tudi razvidno, da je Komisija kljub temu, da nima preiskovalnih pooblastil, kar je popolna neumnost, ker če kaj, potem bi morali predvsem tej komisiji, ker se vsi tako zelo zavzemamo za boj proti korupciji, dati polna pooblastila in kljub temu sprejema vrsto pritožb in prijav, ki vsebujejo znake korupcijskih dejanj. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je Komisija z Vlado Republike Slovenije in posameznimi ministrstvi sodelovala samo pri reševanju nekaterih konkretnih vprašanj v celoti dosti slabše in še manj kot v letu 2006. Vlada Republike Slovenije v preteklem mandatu tako s Komisijo za preprečevanje komisije praktično ni sodelovala.