Dr. Bebler je polemiziral predvsem z nasprotniki vstopanja v Nato. Trditev, da je Nato le podaljšek ameriške politike (najopaznejši zagovornik te teze je Mišo Alkalaj, nedavno je o tem pisal v Mladini), po Beblerjevem mnenju izhaja iz zgrešene predpostavke. Čeprav so ZDA nedvomno najmočnejša in najvplivnejša država v Natu (a to velja še za številne mednarodne organizacije z Združenimi narodi vred), imajo vse članice možnost in pravico izražati kritična stališča, najpomembnejše odločitve v svetu Nata pa sprejemajo s konsenzom - tudi zato se ZDA vse pogosteje odločajo za samostojne vojaške akcije. Nato je nastal na evropskem ozemlju, v Evropi je njegov sedež, poleg ZDA in Kanade je v njem 19 evropskih držav (več kot v EU), tudi uradna valuta je evro in ne dolar. Bebler zavrača tudi tezo (zadnje čase jo zagovarja Tone Peršak, predsednik Društva slovenskih pisateljev), da Slovenija ne potrebuje Nata, ampak bi morala tudi v varnostnem pogledu iskati rešitve le znotraj EU. Res je sicer, da ima tudi EU nekaj varnostnih mehanizmov, a nimajo vojaškega oziroma obrambnega značaja. Napad na eno od članic drugih (za razliko od Nata) ne obvezuje, da napadeno državo branijo. Tudi evropske sile za hitro posredovanje so namenjene le mirovnim, humanitarnim in reševalnim posegom (torej šele po koncu morebitnih spopadov), sicer pa je evropska varnostna politika tesno povezana z Natom. Evropejci so spoznali, da bi ustanavljanje lastne vojaške zveze po vzoru Nata, vendar zunaj njega, pomenilo ogromne stroške, posledica pa bi bila bistveno zmanjšana varnost.