»Drnovšek se (v svoji najnovejši knjigi, op. ur.) pogovarja sam s sabo. Sprašuje sam sebe in si sam odgovarja. Drnovšek se ima za preveč genialnega, da bi kot učenec sprejemal nauke od kateregakoli učitelja razen od samega sebe in da bi kot učitelj delil nauke kateremukoli učencu razen samemu sebi. V bistvu dela intervju sam s sabo, ker mu nihče drug ne bi znal zastaviti vprašanj, na katera bi bil pripravljen odgovarjati – predvsem pa vprašanj, na katera bi lahko dajal prave odgovore.« (Kolumnist Marko Crnkovič) »Marsikdo pa si ga (nadškofa Alojzija Šuštarja, op. ur.) bo najbolj zapomnil po spravni slovesnosti 8. julija 1990 v Kočevskem rogu. Zanjo si je sam veliko prizadeval, o njej je pisal in govoril. Tudi njegov brat leži med pobitimi v Kočevskem rogu. Vedel je, da je sprava edina pot za naš narod. Zavedal pa se je tudi, da je zahteven proces, ker zahteva priznanje in obžalovanje vseh, ne le ene strani. To je večkrat tudi poudaril. Zato je bil razočaran, ker v našem narodu proces sprave teče tako počasi.« (Urednik Družine Franci Petrič)