Leta 1811 je v škotski provinci Kintyre k okrajnemu šerifu prišel mlad moški, imenovan John McIssac. John je pod prisego izjavil, da je 13. oktobra popoldne na sprehodu ob obali naletel na bitje, ki ga doslej še ni nikoli videl. O tem, kakšna je bila ta »žival«, je John podal dolg in podroben opis. Zgornji del bitja je bil bele barve in zelo podoben človeškemu. Spodnji del pa je bil temno rjav in rdeč, pokrit z luskami. Velika večina repa se je bleščala v rdečkasti barvi, glava pa je bila pokrita z zelo dolgimi svetlo rjavimi lasmi. Bitje je svoj rep odpiralo in zapirala kot pahljačo. Bilo je dolgo od štiri do pet čevljev (meter dvajset do meter šestdeset). Glava, lasje, roke in telo do pasu so bili človeški, le roke so bile malce kratke. Ko si je to bitje gladilo lase, je imelo prste stisnjene skupaj, tako da John ni mogel ugotovili, ali je bila med prsti razpeta plavalna kožica. Bitje, ki ga lahko označimo za morsko deklico, je kaki dve uri sedelo na skali, potem pa nerodno zdrsnilo v vodo. Tam se je še nekaj časa igralo v vodi, pri tem pa ga je zaneslo tako blizu obale, da si je John lahko ogledal njegov obraz. Imelo je vse poteze človeškega obraza, a s praznimi očmi. Lica so bila iste barve kot obraz, vrat kratek, prsi je imelo v vodi ali pa prekrite z dlanmi, tako da John ni mogel videti, ali so oblikovane tako kot pri človeških ženskah. Tudi drugih plavuti razen repa John ni opazil. Morska deklica je plavala še nekaj minut, nato pa izginila.