Brel je resda trdil, da je »težko biti Belgijec«, hkrati pa je čutil do domovine neizmerno nežnost. Tej je posvečena majhna bruseljska razstava v prostorih založbe Jacquesa Brela, ki jo vodi njegova hči France. »Razen treh pesmi, Isabelle, Jojo in Les marquises, vse govorijo o Belgiji,« pravi France, pronicljiva varuhinja spomina, ki je dala razstavi zelo nedvoumen naslov: J'aime la Belgique ( Ljubim Belgijo) in jo zasnovala kot sintezo očetovih misli, pa tudi kot premišljeno potezo v času, ko se je še bolj razplamtel spor med Flamci in Valonci, ki je velikega Jacquesa spravljal v obup. »Veliko mi je do domovine, vendar v meni zbuja silno jezo,« je govoril umetnik, ki se je odločil, da raje, kakor da ostane jadikujoča ikona v Bruslju, odide v Pariz prejemat udarce.