Zvezdnik španskega prvaka Barcelone pa je prehodil vse prej kot lahko pot do uveljavitve. V nasprotju z Ronaldovim programiranim vzponom se je moral Rivaldo dokazovati iz leta v leto in iz tekme v tekmo. Ta briljanten sad brazilskih getov je sicer vselej očaral z nogometnim znanjem, manj pa z igro: zaradi izživljanja v preigravanjih je spravljal v obup trenerje in soigralce. Še tik predno se je začela »Copa America«, je trgal živce navijačem in novinarjem. Nek pripadnik »sedme sile« je bil silno ogorčen, ker ga je selektor Wanderley Luxemburgo, njegov guru v obdobju nogometnega dozorevanja, razglasil za enega največjih adutov. Zajedljivo je napisal: »Na levem boku, zunaj igrišča, to je njegovo najboljše igralno mesto.«