Nadja pa se je zgrozila: flČe trava, ta dvomljivi domači pridelek, ubije občutek za seks, ubije tudi čustva, ali človek postane prazen in odvečen?« Artur ji je pojasnil na svoj jezikav in zelo grob način: flGotovo je nekaj na tem. Zakaj pa naj nekdo ne bi bil prazen in odvečen? Zdaj, ko smo končali srednjo šolo, smo lahko tudi prazni in odvečni, kdo nam pa kaj more. Samo še cilje moramo imeti v življenju!« flAli pa se delati, da jih imamo!« ga je z nekoliko bridkosti v glasu dopolnila Miša. Vedno bolj jo je spravljal v obup. flJaz se ne delam, da jih imam! Ne pretvarjam se! Pa tudi strah me ni! Da, včasih me je prežemal strah, kaj bo z mano. Pa sem prenehal. Strah moti užitek! Strah nam preprečuje, da bi bili srečni!« Artur bi nujno nekam moral, pa se mu ni ljubilo v morje, gledal je, kje vidi kakšen grm? Ampak za vsakim grmom so poležavali kopalci. Nadja je temo zelo učeno nadaljevala: flMeni se sploh ne zdi, da bi se Artur spreminjal v žensko! Samo brblja o čustvih, to je vse.« flKako sva si različni! Ti vlečeš joint za jointom, jaz pa ne, to je vse, Nadja,« ji je razložila Miša. flSploh je pa to moj fant in že vem, zakaj moram biti zaskrbljena. Včasih je bil drugačen. Obljubil je, da se ne bo spreminjal! Artur, kaj ti je sploh kaj do intimne ljubezni? Kaj ti ni trava čisto vse na svetu? Se ti prikazuje morje kot zelena poljana, neskončna in posuta z belimi zajčki? Zajčki pa imajo seveda rdeče, zakajene oči s povečanimi zenicami?«