Če se jim zdi, da jih je na splošno preveč, pa Dolenjci policiste močno pogrešajo na območjih gradnje dolenjske avtoceste. To so težko čakali, saj so prišli na vrsto med zadnjimi v državi, zdaj pa bodo gradnjo drago plačali, ker je bilo drugje porabljenega preveč denarja. Večinoma bo z dograditvijo drugega pasu v avtocesto spremenjena kar nekdanja cesta bratstva in enotnosti, zdaj hitra cesta H1, ker bo to najceneje. Zato bo območje južno od Ljubljane ostalo brez vzporedne ceste, na kateri ni treba plačevati cestnine, še mnogo huje pa je, da gradnja poteka »pod prometom«. To pomeni na haenki skoraj stalne kolone in občasne zastoje, na račun katerih Dars še nekaj zasluži. Ko voznikom proti Dolenjski, ki takoj po plačilu cestnine na Dobu pri Biču zaradi miniranja na Medvedjeku obstanejo v stoječi koloni, »poči film« in se odločijo za obračanje in obvoz, morajo za tistih nekaj metrov vožnje nazaj po avtocesti od Doba do Ivančne Gorice seveda spet plačati 310 tolarjev cestnine. Vse lokalne ceste v okolici gradbišč pa so po dveh mesecih uničene, saj po njih divjajo težki tovornjaki izvajalcev (že omenjeni Hudoklin jih je v enem dnevu naštel 550, čeprav šentjernejske ceste niso med glavnimi obvoznimi pri gradnji), ki okoliško prebivalstvo spravljajo v obup tudi s tonami izdelanega blata ali praha na cestah, fasadah hiš, avtomobilih in obutvi, oblačilih in šolskih torbah otrok, ki se prebijajo domov med tovornjaki. Morda bodo razmere zdaj vsaj ublažile občinske grožnje z umikom soglasja za gradnjo in krajanov z zaporo cest, predvsem pa ravnanje tistih novinarjev, ki se zgolj od srca narežijo, ko jih tovornjakarji grdo gledajo, kakšen nadebudni predstavnik izvajalcev pa od njih zahteva dovoljenje za snemanje svinjarij na javnih cestah.