Tina Žirovnik je že polnih dvajset let nadomestna mama - dela namreč kot vzgojiteljica. Sama pravi, da v tem najbolj uživa. Še takrat, ko ni v službi, največ časa preživi s šestimi nečaki in v pogovoru z njo se človek nehote odpelje v presenetljiv, že davno izgubljen otroški svet. Za svoj poklic se je odločila pri dvanajstih letih in tega nikoli ni obžalovala. Tina je med prijatelji znana tudi kot oseba, ki ne zna reči ne. Pred dvema letoma je tako sprejela v svoje stanovanje čisto posebnega družinskega člana, legvana: »Še zdaj ne vem, ali je dečko ali deklica, kličemo ga kar Miško. Je čisto enakopraven član našega gospodinjstva, prosto se giblje po stanovanju, terarija ne mara in če ga kdaj zaprem vanj (zaradi gostov), dva dni kuha mulo. Ko pridem iz službe, me vedno počaka na svojem stalnem mestu, na kuhinjskem stolu ob oknu. Po kakšni luskini, ki jo tu in tam pusti po stanovanju, točno vem, kje se je gibal. Je rastlinojed, strašno rad pa ima burek. Ven ga ne spuščam, mu je pa uspelo dvakrat pobegniti, kar je bil strašen šok za sosede… Ponoči spi kot mi, včasih me pride zbudit kar v posteljo. Nima zob, ima pa zelo ostre kremplje in nevaren rep. Zdaj meri dober meter, živi do 25 let in verjetno bo še rasel. Sicer se vsi doma odlično ujemamo, Miško nas spozna po glasu, le kadar sem preveč prijazna z njim, ve, da ga čaka nekaj neprijetnega, ponavadi živinozdravnik.« Tina hišnega ljubljenca nima za kaj posebnega in pravi, da smo ljudje preveč obremenjeni s stereotipi. Njen moto: »Živi, pusti živeti in uživaj!«