Med radijci kroži šala, da moraš biti za televizijo lep, za radio pa pameten. To je zgolj šala, ki je daleč od resnice. O televiziji nisem nikoli razmišljala, radio me je zasvojil, uživam v svetu zvoka, v katerem se je mogoče tako slikovito izražati. Radijska slava tudi ni obremenjujoča. Prijatelj mi je dejal: »Radijci imate srečo. Zaprete usta, pa imate orodje pospravljeno.« Ko sem še veliko nastopala v radijskem programu, me je tu in tam kdo spoznal po glasu. To so bili vedno prijetni trenutki. Na cesti sem klepetala s prijateljico, pa se je neki gospod ozrl in dejal: »Gori, doli, naokoli?« To je namreč naslov popotniške oddaje, ki sem jo na Valu 202 pripravljala kar nekaj let.